-
1 pin
[pin] 1. noun1) (a short, thin, pointed piece of metal used eg to hold pieces of fabric, paper etc together, especially when making clothes: The papers are fastened together by a pin.) bucika, zaponka2) (a similar but more ornamental object: a hat-pin.) okrasna igla2. verb1) (to fasten with a pin: She pinned the material together.) speti2) (to hold by pressing against something: The fallen tree pinned him to the ground.) pritisniti•- pinhole
- pinpoint
- pin-up
- pin down
- pins and needles* * *I [pin]nounbucika, igla, zaponka; technical količ, klinček, moznik, žebljiček, zatič, zagozda; šilo, osnik, lunek; strelica, kazalec (kompasa), krak (šestila); vijak pri violini; figuratively malenkost, mrvica; kuhinjski valjar; plural colloquially noge; sport kegeljnot to care a pin — ne jemati v mar, ne upoštevatithere's no pin to choose between them — nobene razlike ni med njima, podobna sta si kot jajce jajcuto knock s.o. off his pins — podreti koga na tlain a merry pin — vesel, razpoloženon a merry pin — okajen, opitcolloquially on one's pins — na nogah, čil in zdravII [pin]1.transitive verbpripeti (to, on na), zapeti, speti (up); pribiti, prebiti (s klinom, žebljičkom itd.); pritisniti, pritiskati ( against ob, to na); pritisniti koga ob zid ( down), obvezati koga k čemu ( down to); vezati, ukleščiti (sovražne sile, šahovske figure; down); natančno določiti, definirati ( down); technical zakliniti, pričvrstiti ( down);2.intransitive verbbiti pričvrščen; prilepiti seto pin the blame on s.o. — pripisati komu krivdoto pin one's hopes on — graditi na čem, verovati v kajto pin back s.o.'s ears — nahruliti koga, pretepsti, prekositi, premagatito pin o.s. to s.o. — prilepiti se komu, živeti na njegov račun -
2 bandbox
[baendbɔks]nounškatla za trakove, klobuke ipd. -
3 dress
[dres] 1. verb1) (to put clothes or a covering on: We dressed in a hurry and my wife dressed the children.) obleči (se)2) (to prepare (food etc) to be eaten: She dressed a salad.) pripraviti3) (to treat and bandage (wounds): He was sent home from hospital after his burns had been dressed.) obvezati2. noun1) (what one is wearing or dressed in: He has strange tastes in dress.) obleka2) (a piece of women's clothing with a top and skirt in one piece: Shall I wear a dress or a blouse and skirt?) (ženska) obleka•- dressed- dresser
- dressing
- dressing-gown
- dressing-room
- dressing-table
- dressmaker
- dress rehearsal
- dress up* * *I [dres]nounoblačilo, (ženska) obleka; nakit; military uniformamorning dress — vsakdanja, navadna oblekadress rehearsal — generalka, glavna skušnjaevening dress — večerna obleka, frak, plesna oblekaII [dres]1.transitive verbobleči, oblačiti; obuti, obuvati; pripraviti, pripravijati; obdel(ov)ati; obseči, obsegati; začiniti; (o)krasiti; (po)česati; lepotičiti; pristriči, prirezovati; oplemeniti (rudo); obvez(ov)ati (rano); strojiti; (o)brusiti; (ob)tesati, apretirati; military vzravnati (vrste); oskubsti;2.intransitive verbobleči, obuti se; česati, lepotičiti se; military zravnati seto dress s.o.'s hide — pretepsti koga -
4 nine
1. noun1) (the number or figure 9.) devetica2) (the age of 9.) devet2. adjective1) (9 in number.) devet2) (aged 9.) devet•- nine-- ninth
- nine-year-old 3. adjective((of a person, animal or thing) that is nine years old.) devetleten* * *I [náin]adjectivedevetAmerican in the nine holes — v težavahnine tenth — devet desetin, skoraj vsinine winks — kratko spanje, dremežII [náin]noundevetica; devetka (karta, številka itd.); American basebalsko moštvo
См. также в других словарях:
škátlica — e ž (ȃ) manjšalnica od škatla: odpreti škatlico; spraviti v škatlico / cigaretna škatlica; redko okrasna škatlica šatulja; škatlica od vžigalic, za vžigalice; hiše so bile kakor škatlice vžigalic so bile kvadraste oblike, majhne / pokaditi tri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlíkati — am tudi izlíkati am dov. (ȋ) 1. s potegovanjem vročega likalnika po tkanini zgladiti: zlikati hlače, obleko; oprati in zlikati perilo // narediti kaj gladko, nezmečkano: pred obdelavo je treba pločevino zlikati / ekspr. ležišče, posteljo si… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vžigálica — e ž (ȃ) kratka paličica z vnetljivo glavico, ki se pri drgnjenju ob hrapavo površino vžge: vžigalica zagori; prižgati vžigalico; škatlica vžigalic; hiše so bile kakor škatlice vžigalic so bile kvadraste oblike, majhne; ležati, stati kakor… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzéti — vzámem dov., vzêmi vzemíte; vzél; nam. vzét in vzèt (ẹ á) 1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: vzel je košaro in odšel po sadje; vzemi (si) žlico in jej; vzeti komu prtljago iz rok; vzela je denar od kupca in ga preštela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika